Rezidence

Omer je obiskal Ljubljano, kjer je sodeloval z Rokom Vevarjem pri razvoju projekta Dance Tales, zbirke daljših intervjujev z lokalnimi plesnimi izvajalci. Med obiski se je udeležil tudi festivala CoFestival in vodil izmenjavo praks v DUM-u.

V kontekstu projekta Koreografski obrat #10 sta Martina in Mathilde delali v Kraterju na razvijanju kolektivnih praks in jih podelili z javnostjo. Omenjene prakse so vključevale umetniško hojo, poslušanje, pogovore, koreografiranje ter skupno doživljanje prostora in njegovih številnih medsebojno prepletenih prebivalcev.

David je preživel dva tedna v Ljubljani v okviru projekta Koreografski obrat #10, kot del izmenjave z Uferstudios v Berlinu. Bil je povabljen na rezidenco v zunanjem prostoru Krater, kjer je razvijal svojo prakso in projekt Ekološke geste – ples plantropoScen skozi prakse počitka, plesa, pogovora, deljenja, pisanja, povezovanja in prepletanja.

V okviru svojega bivanja v Ljubljani v kontekstu projekta Koreografski obrat #10 je Keith vodil enotedenski laboratorij za lokalne umetnike in predstavil dva dogodka. Brez naslova (v tiraniji je večina besed prepovedanih) je bila improvizacijska predstava in srečanje med plesalcem ter zvočno umetnico Ido Hiršenfelder. Konec laboratorija je bil obeležen z izvedbo Političnega čarovništva za nove čase, v skupni organizaciji s festivalom Spider.

Med svojo rezidenco v Ljubljani je Imre obiskal CoFestival ter izvajal raziskave in vaje za Reading the Room, tekočo improvizacijsko in performativno prakso, ki občinstvo povabi, da je priča raziskovanju negotovih rutin za povečanje občutljivosti pozornosti. Namen projekta je vtkati množico informacijskih niti in možnosti v eno samo singularnost. Izraz “branje prostora” se nanaša na sposobnost zaznavanja subtilnih, neverbalnih signalov skupine ter razumevanja razpoloženja in vzdušja družbene situacije. Poleg tega performans raziskuje, kako lokalnost (fizični parametri, genius loci in kontekst) vpliva na izvedbo na kraju samem.

V okviru programa CoFestivala 2024, na katerem smo predstavili delo Arkadija Zaidesa Nekropola ter pripravili poglobljen pogovor o delu, sta umetnik Zaides in dramaturg Dobričić izkoristila priložnost tudi za pripravo novega projekta Arkadija Zaidesa, ogled festivalskih predstav in kuratorskih debat s kuratorsko ekipo. Igorja Dobričića smo gostili tudi leta 2022, ko je poleg delovne rezidence za nov projekt izvedel pogovor o predstavi NOCHE Alme Sӧderberg, pri kateri je sodeloval kot dramaturg.

V kontekstu delavnice z naslovom Skozi performativne in koreografske prakse, ki je potekala v času CoFestivala, je Thiago Granato udeležence povabil na umetniško potopitev, v kateri različne delovne situacije služijo kot osnova za raziskovanje kompozicije. Preko koreografije Granato proučuje izvedbene zmožnosti telesa, da ustvarja, prodira, se topi, spaja, premika in preoblikuje različne kontekste. Na delavnici je predstavil svojo metodologijo dela in predlagal nekaj možnosti za razpravo o tem, kako lahko v današnjem času prepoznamo, umestimo in vzdržujemo izvedbeno prakso oziroma koreografski projekt.

V okviru CoFestivala smo gostili srbskega umetnika Miloša Janjića, ki je v arhivu Začasnega slovenskega plesnega arhiva preučeval queer performativne prakse, ki jih je kasneje prevedel v svoje koreografsko delo (Muš)kost u grlu, v katerem se je posvečal preučevanju manifestacije moškosti s pripadajočo psihopatologijo v sodobni družbi.

Plesalec, ki ga domačemu prostoru ni potrebno posebej predstavljati, saj ga poznamo iz izjemnih nastopov s skupino EGK Group. Kot plesalec v zadnjih letih nastopa v Švici, Italiji, Sloveniji in na Madžarskem. Gyula Cserepes se je na rezidenci v času CoFestivala udeležil delavnice Thiaga Granata, kjer se je pričel ustvarjalni dialog z Bojano Robinson, ki je bil podlaga za nastanek njune plesne predstave Galebi odletijo zgodaj (2025), nastale v produkciji NDA Slovenija.

Deborah Hay je obiskala Ljubljano nekajkrat med aprilom 2022 in junijem 2023 ter v tem času predstavila svojo plesno prakso in skupino lokalnih plesalk in plesalcev seznanila z orodji, ki jih uporablja. Svojo 7-minutno koreografijo EXIT je prilagodila v delu s skupino ljubljanskih plesalk in izvedla pogovor o svojem delu s francoskim plesalcem in arhivistom Laurantom Pichaudom v okviru dogodka Koreografski obrat #7: Srečanje z Deborah. V tem obdobju je začela tudi sodelovanje z Začasnim plesnim kolektivom NDAS, rezultat česar je bila predstava Inside the Outside, premierno izvedena v Stari mestni elektrarni junija 2023.

Rezidenca nemškega tandema Wilhelm Groener je bila usmerjena v preučevanje Začasnega slovenskega plesnega arhiva ter iskanje metod za umetniško intervencijo v arhiv. Iz tega je nastalo tudi performativno predavanje Uprizarjanje arhiva @Začasni slovenski plesni arhiv, igriv hibrid predavanja in performansa, umeščen v Začasni slovenski plesni arhiv v MSUM. Predstavitev je odražala njuno aktualno umetniško raziskovanje Uprizarjanje arhiva, ki presega njun več kot 20-letni opus in se ukvarja z možnostmi povezovanja nasprotujočih si konceptov arhivskega in performativnega. Metode, ritmi in konotacije arhivov zagotavljajo strukturne niti, iz katerih so vizualni elementi, telo, zvok in prostor stkani v performativno tkivo z več pripovedmi in trajnimi transformacijami. Z raziskovalnim delom in izvedbo sta umetnika počastila peto obletnico delovanja arhiva v MSUM-u.

Mårten Spångberg je v okviru enotedenske rezidence izvedel javno predavanje z naslovomKako zelo ne maram umetnosti, ki je videti eksperimentalna, predstavil svojo knjigoStories That Tell No Nothingin mentoriral mlade koreografe ter pisce (Tatiana Kocmur, Anja Mejač, Julija Pečnikar). Njegova rezidenca, soorganizirana z Masko in Kinom Šiška, je ponudila dramaturško usmeritev in kritični okvir za razmislek o plesu in razširjenih koreografskih praksah.

Dolgoletna sodelavka NDAS, Céline Larrère, nas je obiskala v kontekstu projekta Koreografski obrat #7: Srečanje z Deborah, v okviru katerega je vodila tridnevno delavnico z naslovom Come Together, Right Now, Over Ljublj. Na delavnici se je Céline osredotočila na predstavitev svoje prakse improviziranih solov, ki ustvarjajo plesno skupnost.

Rezidenca umetnic je bila strukturirana okoli Koreografskega obrata #7: Srečanje z Deborah. Umetnice so sodelovale na delavnicah z umetniki_cami v programu ter spremljale formalni in neformalni del programa Koreografskega obrata, s čimer so poglabljale teoretsko in praktično znanje ter pobliže spoznavale načine dela ameriške postmodernistične koreografinje Deborah Hay.

Alexandra Baybutt je doktorirala iz tematike festivalskega kuriranja in oblikovanja alternativnih tvornih oblik druženja, ustvarjanja in delovanja, pri čemer je kot izhodišče izbrala festivale, iniciirane znotraj mreže Nomad Dance Academy. Baybutt je v okviru rezidence v dialogu z Mijačevićem razvijala delavniški modul, ki bi prepletal gibalno-plesne tehnike z glasbenimi.

Adam Kinner je na rezidenci v Ljubljani vodil petdnevno delavnico z naslovom Glas, ki ga besedilo ne more slišati, na kateri je z udeleženci delil elemente svoje prakse, ki na poseben način združuje glas in telo – kako lahko proizvodnja zvoka z glasom sproži ali spodbudi proizvodnjo gibanja? V okviru CoFestivala v Kinu Šiška je Adam predstavil delo v nastajanju z naslovom Nekaj načinov govorjenja.

Projekt Grand re Union, ki je nastal v letih 2020 in 2021, je v času pandemije omogočal mednarodni plesni skupnosti medsebojno informiranje ter v luči solidarnosti prevpraševanje meja, sodelovanj ter digitalnih in analognih možnosti plesnega dela in izmenjave. Porodil je več kot sto žanrsko raznorodnih enot, ki so se obiskovalcem pod kuratorskim sitom predstavljale, odkrivale in jih nagovarjale. Joanna in Peter sta v Ljubljani predstavila platformo GRU in sokurirala potopitveno razstavo, ki je Grand re Union hkrati predstavljala in nadaljevala življenje platforme. Potopitvena razstava je bila izvedena v okviru CoFestivala.

V oktobru in novembru 2022 smo na JSKD gostili tri umetnike iz Srbije. Cilj rezidence je bil omogočiti pretok informacij ter razvoj kompetenc in kritičnih znanj ustvarjalcev z območja nekdanje Jugoslavije. Umetnik Marko Milić je v Kinu Šiška (koproducent dogodka) pripravil razstavo/dogodek Ljubezen je kot življenje, samo dlje traja, kjer je obiskovalce povabil k potopu v izbrane podobe, nastale med letoma 1995 in 2022. V času rezidenčnega bivanja je ekipa nadaljevala z raziskovanjem umetniškega procesa Dithyrambs: Choreographies of Writing ter v dvorani Cepetka (JSKD) pripravila uro in pol dolg participatorni dogodek, v katerem so obiskovalci sodelovali v vodenem kontemplativnem pisalnem izkustvu, ki mu je sledil moderiran pogovor.

Januarja 2022 smo gostili publiciste in kritike z Balkana, ki so skupaj razmišljali o možnosti vzpostavitve digitalne publicistične platforme, namenjene povezovanju piscev, dramaturgov, publicistov in kritikov z območja nekdanje Jugoslavije in Bolgarije. Petdnevnemu srečanju sta se pridružila tudi Pia Brezavšček in Rok Bozovičar (urednika Maske in portala Neodvisni) ter iz NDAS Jasmina Založnik in Rok Vevar.

Obisk CoFestivala in podpora projektu Yasena Vasileva v okviru LLB (Dance Hub exchange).

Katalin Bitó je imela umetniško rezidenco v Studiu Moj Korak in Kinu Šiška v Ljubljani, kjer je razvijala svojo solo plesno predstavo Mondom veled / I’m telling with you (video: Dorottya Szonja Koltay, glasba: Kurszán Koltay). Sodelovala je z Zsófio Szász kot asistentko in zunanjim očesom ter s Kristófom Frühwirthom kot tehnikom za luč. Rezidenca se je zaključila z javno predstavitvijo dela v nastajanju v Kinu Šiška, ki ji je sledil pogovor z ustvarjalci.

Marion je znotraj rezidence predlagala individualna “študijska” srečanja z umetniki v Ljubljani, da bi se povezala z lokalno plesno skupnostjo in razvila svoj transdisciplinarni projekt, ki raziskuje “tekoče” telo, spomin poplavne ravnice in revolucionarno ontologijo vode. Svoje delo je utemeljila z jutranjimi obiski reke Ljubljanice, popoldanskimi izmenjavami z umetniki ter večeri, posvečenimi pisanju in obiskovanju predstav, priporočenih za njeno raziskavo.

V avgustu sta del svojega ustvarjalnega procesa pri nas izvedla Mariola Wilhelm in Gunther Groener (umetniški vizualno-koreografski tandem iz Berlina), v procesu pa sta sodelovala tudi Jasmina Založnik in Rok Vevar. Ida Hiršenfelder je ustvarjalcema podrobneje predstavila delovanje digitalnega arhiva ter načine in postopke selekcije, izbora in dostopnosti. Ustvarjalca bi se morala v Ljubljano vrniti novembra in na dvotedenski intenzivni rezidenci v sodelovanju z Rokom Vevarjem in Jasmino Založnik razviti projekt Uprizarjanje arhiva, ki bi bil predstavljen na CoFestivalu v MSUM-u, kjer domuje tudi Začasni slovenski plesni arhiv. Žal je bila rezidenca zaradi zaostrenih ukrepov odpovedana, njuno raziskovalno delo pa je bilo prestavljeno v Berlinu, kjer sta ga tudi izvedla. Predstava je bila v živo prenašana preko spleta.

Od 4. do 29. novembra je kolektiv Steam Room bival na skoraj enomesečni rezidenci v Ljubljani. V tem času so predstavili predstavo Moonlight na CoFestivalu in na Platformi sodobnega plesa v Mariboru ter predpremierno izvedli predstavo dragON aka PONY na festivalu Živa.