News

Plesna predstava Andreje Rauch Podrzavnik in Milana Tomášika Cage Open. Tovornjak, ki se pelje mimo glasbene šole (2025), ki je ob premieri na CoFestivalu 2025 Staro elektrarno napolnila do zadnjega sedeža. Zdelo se je, da bo od vznemirljenja skozi muzejski industrijski objekt Stare elektrarne ponovno stekla elektrika. Predstava, ki je zaradi števila vrhunskih umetnic in umetnikov, neobičajnih instrumentov in mednarodnih gostov ni tako lahko ponoviti, bo doživela svojo prvo reprizo.

Ali je lahko ples oblika poslušanja? Plesalci poslušajo gibanje, ko to nastaja. Občinstvo posluša ples, ko se razpira v prostoru. Morda tudi ples sam posluša lastno kristalizacijo. Ples nekaj sporoča, hkrati pa je tudi sam po sebi nekaj – podobno kot ne poslušamo le tega, kar nekdo pove, temveč tudi ritme, barvo in dinamiko njegovega glasu. Plesati pomeni učiti se poslušati te kvalitete znotraj plesa.

Srebrno zlato je medgeneracijski projekt, proces, prostor, v katerem se srečuje več plesnih generacij da raziskuje ples in kako smo še lahko skupaj. Izmenjujemo si znanja, izkušnje, spomine in hkrati ustvarjamo skupne spomine.Ukvarjamo se z vprašanji časa in minevanja, s tem, kar je ostalo, s spektakularnim v vsakdanjem in z večplastnostjo odnosov.

Med 1. in 10. junijem 2026 bo v Začasnem slovenskem plesnem arhivu v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na rezidenci plesalec in koreograf Attila Andrási, ki živi in dela v Londonu v Veliki Britaniji. Arhivska gradiva bo uporabljal za formulacijo aplikativnih metod, s katerimi bo fluidne, čutne in eksperimentalne kinetične postopke uporabljal za raziskovanje neurodivergentnih perspektiv pri reformulaciji utelešenih oblik znanja in arhiviranja. V procesu bosta Attila Andrási in Rok Vevar raziskovala koncept majhne geste (minor gesture) kanadske filozofinje in  aktivistike Erin Manning.

Na tej delavnici luciana achugar predlaga utopijo kot prakso in ne kot cilj; raziskuje odnos med kolektivnimi praksami in plesom kot obliko zdravljenja; zdravljenje pa kot ustvarjalni proces ter proces kot ritual. Pri tem uporablja orodja iz različnih somatskih pristopov zdravljenja, lastno prakso Prakso užitka ter tisto, kar se pojavi v kolektivu/skupini. Odpira možnost ustvarjanja iz prostora, ki je manj vezan na ego ali um, kot izraz obvladovanja sebe, pri čemer kolektiv postane gonilna ustvarjalna sila.

Koreografinja in plesalka luciana achugar bo predstavila svoj koreografski opus in raziskovalno delo ter način, kako so jo ti procesi pripeljali do načina delovanja, mišljenja, bivanja in razgrajevanja ustaljenih vzorcev, ki jih je poimenovala Praksa užitka. Delila bo vpoglede v razvoj svoje metode ter raziskovala, kako lahko kolektivno somatsko zdravljenje in soočanje z lastnimi »sencami« vodita k bolj osvobojenemu, instinktivnemu načinu bivanja. achugar bo govorila o tem, kako njeni projekti telo ne obravnavajo zgolj kot orodje predstave, temveč kot prostor za udejanjanje utopične, opolnomočene in polno občutene resničnosti.

Priročnik prinaša dragocena spoznanja dveh triletnih raziskovalnih projektov, kjer je ekipa raziskovalcev in umetnikov preko rednih delavnic in pogovorov raziskovala možnosti sistemske transformacije v švedskem javnem sektorju. Skozi popoldne nas bosta med drugimi vodila člana NDA Slovenija Nina Božič Yams, raziskovalka in soavtorica priročnika, ki je usmerjala raziskave o inovacijah in vodenju, ter Dejan Srhoj, plesalec, koreograf in umetniški svetovalec, ki je s svojimi metodami uvajal umetniški pristop v procese sistemskih sprememb.

Kompozicije razlik XI so redni plesni treningi, ki se že enajsto sezono pod mentorstvom Dejana Srhoja odvijajo vsak petek v studiu Moj Korak. Tam stalna ekipa petnajstih udeležencev in udeleženk preko koreografskih nalog, improvizacij, plesa in refleksije raziskjuje vprašanja sobivanja. Skoraj vsako leto gre ekipa na nekajdnevno rezidenco in letos jih bo pot med 20 in 23 majem odpeljala v Istro, točneje Sveti Vinčenat, kjer domuje Mediteranski plesni center. Pomembna tema letošnjih treningov je odnos do pogleda drugega.

Zaključili smo drugi del snemanj Plesnih pripovedi. V Začasnem slovenskem plesnem arhivu ustvarjamo avdio-vizualno zbirko subjektivnih zgodovin plesalcev, pripovedi, v katerih se mikro-zgodovina koncentrično razširja v mrežo makro-zgodovinskih zgodb s področja sodobnega plesa in izhaja iz prepričanja, da so subjektivne zgodovine plesalk in plesalcev polne utelešenih arhivskih gradiv, ki spresegajo meje individualnih teles. 

V okviru Moving Balkans platforme bo v Novem Sadu ponovno izvedena predstava Imagine, ki je bila na istem prizorišču premierno uprozorjena konec letošnjega februarja. Predstava se bo do konca leta 2026 uprizorila tudi v Ljubljani. Koreografa: Dragana Alfirević, Dejan Srhoj Soustvarjalke in izvajalke: Jelena Alempijević, Anna Javoran, Jovana Rakić, Frosina Dimovska, Željka Jakovljević

Naša članica Jasmina Založnik se bo udeležila konference z naslovom Digitalno arhivabilno, umetniški podatki in kurirane oblike predstavitve: arhivske prakse v performativnih umetnostih, kjer bo predstavila digitalno bazo NADA (Non-Aligned Digital Archive). Mednarodna konferenca se osredotoča na vprašanja digitalne infrastrukture in delovnih metod v kontekstu samoorganiziranih, skupnostnih in umetniško vodenih arhivskih praks. Internet kot delovno okolje za umetniške in kuratorske projekte je v veliki meri podrejen platformam in programskim rešitvam komercialnih tehnoloških podjetij ter strukturam moči, ki jih ta vzpostavljajo skozi algoritme in modele upravljanja vsebin.

Skupina pedagogov (Gregor Kamnikar, Gisela Müller, Dejan Srhoj, Rok Vevar) pri projektu sopoučevanje bo med 4. in 8. majem 2026 na Plesni akademiji v Bukarešti (Romunija) poučevala izbrana poglavja iz izobraževalnih modulov plesne zgodovine v praksi. Na seriji dnevnih delavnic bo s študenti obravnavala poglavja iz postmodernega plesa (prostor-lokacija, predmetnost kot partitura, konstruktivizem v plesu, aleatorične notacije v plesu, oblike proceduralnosti itd.) ter ob zgodovinski dokumentaciji različne oblike plesne postopkovnosti s študenti izoblikovala v kratke koreografkse etude.  

Jasmina Založnik in Rok Vevar bosta sodelovala na mednarodnem simpoziju »Re:wind – Expanding Documentation«, ki se posveča alternativnim načinom dokumentiranja in (an)arhiviranja plesa. Simpozij poudarja ključno vlogo dokumentiranja pri prenosu plesa ter raziskuje, kako se ples prevaja, posreduje, širi in preoblikuje v materialne in nematerialne oblike ter kako te oblike aktivno oblikujejo nadaljnje življenje, pomene in historiografijo plesa.

Delo je bilo ustvarjeno s finančno podporo Evropske unije. Mnenja, izražena v tem zapisu, nikakor ne odražajo uradnega stališča Evropske unije.Dom je kraj, kjer nas obdajajo spomini na toplino maminega objema. Varen kraj, kjer se počutimo varni. Dom je občutek ukoreninjenosti. Je občutek, ki ga poskušamo znova vzpostaviti vsakič, ko se preselimo. V tej izvedbi v trajanju se avtorja-izvajalca Bojana Robinson (SRB/SLO) in Gyula Cserepes (SRB/HU) posvečata kulturni identiteti skozi prizmo čezmejnih migracij. Oba sta se rodila in odraščala v nekdanji Jugoslaviji, nato pa sta se preselila v druge evropske države. Čeprav Bojana živi v Sloveniji in Gyula v Franciji, oba menita, da imata enake korenine. Njuna radovednost izhaja iz te skupne identitete, saj sta bila na začetku svojega življenja oba Jugoslovana.

Opustenelo sanjanje je čutno in poetično vabilo, da pomanjkanja ne razumemo kot konec, ampak kot začetek nečesa novega, in da si – sredi globalne izčrpanosti – zamislimo nove načine sobivanja in ustvarimo možne prihodnosti.

V aprilu nadaljujemo s seminarjem Uvod v sodobni ples, ki slušateljem ponuja vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja.  Nudi osnovna bralna in kontekstualna orodja, s katerimi vstopamo v »branje« in mišljenje sodobnega plesa.

Srebrno zlato je medgeneracijski projekt, proces, prostor, v katerem se srečuje več plesnih generacij da raziskuje ples in kako smo še lahko skupaj. Izmenjujemo si znanja, izkušnje, spomine in hkrati ustvarjamo skupne spomine.Ukvarjamo se z vprašanji časa in minevanja, s tem, kar je ostalo, s spektakularnim v vsakdanjem in z večplastnostjo odnosov.

Četrti dogodek cikla Katastri začasnosti prostorov z naslovom Naša stvar bo obravnaval temo upravljanja infrastrukture za sodobne uprizoritvene umetnosti v Ljubljani in izhaja iz materialov, informacij in inspiracij, ki smo jih skozi cikel nabrali doslej. 

V marcu nadaljujemo s ciklom delavnic Uvod v sodobni ples, ki slušateljem ponuja vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja.  Nudi osnovna bralna in kontekstualna orodja, s katerimi vstopamo v »branje« in mišljenje sodobnega plesa. S pomočjo ključnih zgodovinskih paradigem in njihovih kontekstov se sprehajamo po proizvodnih in ustvarjalnih obratih sodobnega plesa 20. stoletja ter ugotavljamo, kako se je v njih spreminjalo mišljenje plesnih teles, prostora, časa, koreografskih struktur, instance koreografinje, plesne gledalke, plesnih institucij itn. ter ravnanje z njimi.

Uvod. Od »kaj« h »kako« in nazaj. Od esence k drami, od pogajanja k eleganci. Kaj je koreografija? Struktura, strategija, taktika. Kaj pomeni »performativno«? Subjekt, izvedba, forma. Od kriterijev k performativnosti. Pojem kandidature, pomen moči. Koreografija in epistemologija? Kaj je dispozitiv? Koreografija kot razširjena praksa? Vulgarizacija, koreografsko, raziskava kot utemeljitev. Koreografija: jezik, materialnost, umik.

Novosadski kolektiv Pokretnica je povabil naša člana, Dragano Alfirević in Dejana Srhoja, da skupaj ustvarijo predstavo. S predstavo IMAGINE se ustvarjalci podajajo na pot prevpraševanja naše praktične (ne)zmožnosti predstavljanja drugačne realnosti. Izhodišča projekta so obsegala raziskovanje senzoričnih in somatskih razsežnosti plesa, razkrivanje lastne umetniške genealogije in duhovnih prednikov skozi vzpostavljanje stika z novosadsko neoavantgardno sceno ter neizogibno refleksijo aktualne politične situacije v Srbiji.

V februarju nadaljujemo s ciklom delavnic Uvod v sodobni ples, ki slušateljem ponuja vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja.  Nudi osnovna bralna in kontekstualna orodja, s katerimi vstopamo v »branje« in mišljenje sodobnega plesa. S pomočjo ključnih zgodovinskih paradigem in njihovih kontekstov se sprehajamo po proizvodnih in ustvarjalnih obratih sodobnega plesa 20. stoletja ter ugotavljamo, kako se je v njih spreminjalo mišljenje plesnih teles, prostora, časa, koreografskih struktur, instance koreografinje, plesne gledalke, plesnih institucij itn. ter ravnanje z njimi.

Film je intimen in vizualno bogat dokumentarec o monumentalni, a nedokončani večnacionalni operi DRŽAVLJANSKE vojnE, ki jo je za olimpijske igre leta 1984 ustvaril vizionar avantgardnega gledališča Robert Wilson. Film prikaže ustvarjalni kaos, mednarodni obseg in umetniško ambicijo ene najdrznejših odrskih produkcij 20. stoletja; nastopajo tudi Wilsonovi sodelavci, med drugimi David Byrne, Heiner Müller in Philip Glass.

CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, vstopa v novo finančno obdobje pri Ministrstvu za kulturo, z najvišjo oceno. Festival soproducirata in soorganizirata NDA Slovenija in Kino Šiška, kuratorski tim v letu 2026 sestavljajo: Dragana Alfirević, Mitja Bravhar in Rok Vevar. Veselimo se novih srečanj in navdihujočih plesnih del.

S 30. januarjem se nadaljuje cikel delavnic Uvod v sodobni ples slušateljem ponuja vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja.  Slušateljem nudi osnovna bralna in kontekstualna orodja, s katerimi vstopamo v »branje« in mišljenje sodobnega plesa. S pomočjo ključnih zgodovinskih paradigem in njihovih kontekstov se sprehajamo po proizvodnih in ustvarjalnih obratih sodobnega plesa 20. stoletja ter ugotavljamo, kako se je v njih spreminjalo mišljenje plesnih teles, prostora, časa, koreografskih struktur, instance koreografinje, plesne gledalke, plesnih institucij itn. ter ravnanje z njimi.

Nomad Dance Academy Slovenija z letošnjim letom vstopa v partnerstvo nove programske sheme Stare elektrarne skupaj z Bunkerjem, Masko Ljubljana, Mestom žensk in Emanatom. Spremenjen upravljavski model predvideva daljše sklope v elektrarni, kjer sokuriramo s strateško izbranimi ključnimi partnerji, ki so organizacije, ki prihajajo v partnerstvo s programom, proračunom, znanjem, svojimi partnerskimi mrežami in izkušnjami. Vabljeni, da se pridružite predstavitvi programa in skupnega delovanja na tiskovni konferenci.

9. januarja bo Dejan Srhoj v Stockholmu izvedel Mapiranje mesta – variacija, za plesno kompanijo Cullberg Ballet ter oddelek za ples znotraj Riksteatra. Mapiranje mesta je praksa opazovanja mesta kot predstave. Cullberg Ballet - je sodobna plesna skupina, znana po delu z gostujočimi koreografi in razvoju novih plesnih praks. Deluje kot odprta platforma za ustvarjanje in produkcijo sodobnega plesa v mednarodnem kontekstu.

Dragana Alfirević se je udeležila srečanja partnerske mreže GPS / Global Practice Sharing, ki povezuje plesne prakse med ZDA ter Vzhodno in Srednjo Evropo. Mreža letos obeležuje 10 let delovanja. Srečanje poteka v New Yorku med 7. in 9. januarjem. Dragana je predstavila izkušnjo sodelovanja s Keithom Hennessyjem ter zasnovo prihajajočega gostovanja luciane achugar, ki prihaja v Ljubljano v letošnjem letu.

Umetniško društvo Nomad Dance Academy Slovenija v januarju 2026 prvič od svoje ustanovitve vstopa v obdobje štiriletnega programskega financiranja s strani Ministrstva za kulturo RS. To je za nas po letih trdega dela dolgo pričakovana sprememba, ki ustvarjanje v izrednih stanjih spreminja v normalnejše delovne procese. Umetniško društvo NDA Slovenija je s svojimi programi v petnajstih letih od ustanovitve skrbelo, da so umetniška dela, naši kurirani programi in projekti ter zagovorniška dejavnost prispevali k razvoju sodobnega plesa v RS in v našem skupnem kulturnem prostoru pustili sledi s proizvodnjo znanj in javnih spodobnosti, ki segajo onstran posameznih kulturnih produktov.

Sredi decembra se nam obeta premiera Večera plesnih solov Dejana Srhoja II. Tokrat je Dejan k sodelovanju zopet povabil izjemne umetnike in umetnice; Ana Kravanja, Leon Marič, Tomaž Grom, Katarina Pejović, Silvan Omerzu in druge, ki bodo preko koreografij, glasbenih kompozicij, mask in drugače soustvarili plesno-gledališki večer. Obeta se nam nadaljevanje formata predstave krajših plesnih solov, ki jih je Dejan razvijal že v preteklih letih.

Dragana Alfirević je obiskala mednarodni koreografski center v Montpellieru v Franciji. V letu 2025 je bila del mednarodne ženske skupine, ki je delala na temo mednarodne mobilnosti in trans-lokalne solidarnosti. Prva dneva decembra so v Koreografskem Centru ustvarile "Open House" dogodek, kuriran program, na katerem se je zbrala in sodelovala lokalna skupnost.

Cikel delavnic Uvod v sodobni ples slušateljem ponuja vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja. Slušateljem nudi osnovna bralna in kontekstualna orodja, s katerimi vstopamo v »branje« in mišljenje sodobnega plesa. S pomočjo ključnih zgodovinskih paradigem in njihovih kontekstov se sprehajamo po proizvodnih in ustvarjalnih obratih sodobnega plesa 20. stoletja ter ugotavljamo, kako se je v njih spreminjalo mišljenje plesnih teles, prostora, časa, koreografskih struktur, instance koreografinje, plesne gledalke, plesnih institucij itn. ter ravnanje z njimi.

V okviru delavnice se najprej posvetimo vsakodnevnemu treningu. Na podlagi gibalnih načel, ki izhajajo iz »somatike« in azijskih tehnik, kot so aikido, shiatsu, raztezanja in dihalne tehnike, se razvija koreografska praksa: postane materialnost, ki jo je mogoče oblikovati v prostoru in času. Tukaj razvijamo skice in elemente, ki so del raziskovanja mojih trenutnih in nedavnih skupinskih del ali pa preprosto stojijo sami zase. Osrednje vprašanje tukaj je pojem subjektivnosti znotraj kolektivnega gibalnega telesa, ki lahko deluje le kot celota: kako se lahko dojemamo kot del večje celote in kaj to pomeni kot koreografska praksa ter kot stališče, ki ga moramo zavzeti?

Med 21. in 28. novembrom bo potekal že 14. CoFestival, mednarodni festival sodobnega plesa, ki nastaja v organizaciji Nomad Dance Academy Slovenija in Centra urbane kulture Kina Šiška ter ob podpori partnerjev. Z letošnjim programom festival izpostavlja, da so naša telesa vselej del nečesa večjega. V tem je tudi moč plesa. Vabimo vas, da se udeležite pestrega in skrbno kuriranega programa.

Makedonska plesalka in koreografinja Viktorija Ilioska, nekdanja študentka NDA in članica mreže, že desetletje ustvarja v Nemčiji. Njeno delo Potrebujemo novo telo (2022) smo koprod. in predstavili na CoFestivalu leta 2023. V okviru EU projekta LLB koproduciramo njen najnovejši projekt Opustenelo sanjanje, ki izpostavlja vprašanje, kaj ostane, ko zapustimo kraje, telesa ali sisteme. 

Predaja. Predati se. Predati se drugemu. Predati drugemu predajanje. V tretje gre še toliko bolj rado. Pri prvem in drugem sklopu  smo se že urili, tj smo prakticirali predajanje umetniškega raziskovanja eko-koreografije osebam, ne samo človeškim bitjem, objektom, okoljem, skupnostim. V tretjem sklopu vadimo predajanje s simbolnim predajanjem raziskovanja eko-koreografije mlajšim bitjem. Predaja je brez pričakovanj, zavez, obvez. Kot zaupanje.

Ponosni najavljamo, da smo se z novo sezono pridružili sooblikovanju Tovariškega abonmaja, ki ponuja seznanjanje z aktualno produkcijo v polju sodobnega plesa in gledališča. Združuje šest organizacij s področja sodobnega gledališča in plesa ter Slovenski gledališki muzej, poleg 12 predstav in vodstva po razstavi pa vsak dogodek pospremi dodaten program – predavanje, pogovor z umetniki ali delavnica.Z abonmajem pričenjamo novembra 2025, zato pohitite k vpisu!

Nomad Dance Academy Slovenija v sodelovanju z MG+MSUM v Začasnem slovenskem plesnem arhivu (Muzej sodobnih umentosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana, 1. nadstropje) med oktobrom in novembrom 2025 organizira tedenska srečanja (delavniška oblika). Cikel delavnic Uvod v sodobni ples bo slušateljem ponudil vpogled v izbrane praktične in teoretske epistemološke vidike sodobne plesne umetnosti dvajsetega stoletja. 

Srebrno zlato je medgeneracijski projekt, proces, prostor, v katerem se srečuje več plesnih generacij da raziskuje ples in kako smo še lahko skupaj. Izmenjujemo si znanja, izkušnje, spomine in hkrati ustvarjamo skupne spomine.Ukvarjamo se z vprašanji časa in minevanja, s tem, kar je ostalo, s spektakularnim v vsakdanjem in z večplastnostjo odnosov.

Med 26. in 29. septembrom bo v Ljubljani potekal CoTeaching, na katerem bodo Gisela Mueller, Rok Vevar, DISKOlektiv, Dejan Srhoj in gostje raziskovali odnos med plesom in arhitekturo. CoTeaching je izobraževalni format, pri katerem dva, trije ali več pedagogov sočasno poučujejo isti plesni trening ali delavnico. Format od leta 2012 razvijamo člani mreže Nomad Dance Academy skupaj z drugimi povabljenimi pedagogi, izvajamo pa ga tako v Sloveniji kot tudi v številnih evropskih državah.

Aristotel meni, da je sreča v naši zmožnosti kontemplacije. Kontemplacije tega, kar je, kar je bilo in kar še bo. Tri lune gledajo v naš planet je plesna kontemplacija o sobivanju, o uglaševanju v skupnost in o avtonomnosti znotraj skupnega. O medsebojni podpori, o vztrajnosti in o vlaganju v nekaj, v kar verjamemo, pa tudi o tistem, kar se nam vrača. Za kratek čas se lahko izgubimo in dovolimo, da nas zanese naša lastna misel, spomin, emocija. Za trenutek lahko posodimo svoj pogled nekomu, ga s pogledom obvarujemo, izzovemo in se ga dotaknemo.

Martina Ruhsam in Mathilde Vrignaud, nas vabita h kolektivnim praksam v Kraterju, ki vključujejo umetniško hojo, poslušanje, pogovore, koreografiranje in skupno doživljanje prostora ter njegovih številnih medsebojno prepletenih prebivalcev. Te prakse so odprte za vse, ne glede na starost ali izkušnje. Koreografski obrat (KO) je kuriran niz dogodkov, na katerem se osvetli izbran vidik (tema, problem) plesnega dela, ki vključuje postopkovni, izobraževalni, umetniški in diskurzivni program ter zajame celoten spekter sodobne plesne proizvodnje.

Mapiranje je proces opazovanja mesta kot predstave. Opazovalec je vabljen, da vsakdanje gibe, zvoke, pogovore in predmete v mestu prevaja v fikcijo, mestne ulice se spremenijo v scenografijo, vsakdanji gibi pa v koreografijo.

Vabimo vas na predstavo Galebi odletijo zgodaj, ki raziskuje občutek doma, kulturne identitete in ukoreninjenosti skozi izkušnjo migracij. Avtorja in izvajalca Bojana Robinson ter Gyula Cserepes skozi gib, osebne zgodbe in elemente ljudskih plesov odpirata vprašanja pripadnosti in spreminjajoče se identitete. Predstava temelji na antropološki raziskavi in se z vsako novo izvedbo povezuje z lokalnim okoljem. Občinstvo vabi na intimno potovanje raziskovanja lastnih korenin, kulture in občutka doma. Avtorja in izvajalca: Bojana Robinson in Gyula Cserepes

Živeti je že senzacionalno. To ne velja samo za ljudi, pač pa za vse živo. Eko-koreografija se zato bolj ukvarja s senzibilnostjo kot pa senzacionalnostjo. Taki so tudi ljudje, neljudska bitja, snovi, vsebina, formati, objekti, produkcija in program prvega sklopa Koreografskega obrata 10.

V zadnjih desetletjih se je vloga feminstičnih pristopov v plesu uveljavila močneje kot v preteklosti, obravnava spolov in problematizacija spolno določenega telesa se je razmahnila na celotnem področju uprizoritvenih umetnosti, še najmočneje na področju sodobnega plesa in performansa. Štiri plesne umetnice bodo v pogovoru z Jasmino Založnik premišljevale o feminističnih vidikih sodobnih plesnih umetnosti in osvetlile lastne pristope k feministični koroegrafiji.

Nedokončana simfonija bo razgrnila rezultate in trenutno stanje večletnega projekta MAGIJA, katerega namen je raziskovanje kinestetične empatije na področju plesa in koreografije.  Raziskuje, kaj je nevidnega v plesu in neslišnega v zvoku. Plesno predavanje Nedokončana simfonija, ki je nastala v sklopu MAGIJE, bo organizirano kot preplet različnih medijev in načinov podajanja znanja in izkušenj.

Vkrcajte se na zelo posebno zvočno popotovanje z veterani ambientalnega zvoka Igorjem Štanglickim in Markom Jevtićem, na koncertu za ležečo publiko, kjer avtorja raziskujeta globoko povezavo med glasbo, frekvenco in telesom, ki posluša. Potopili se bomo v raziskovanje skritega jezika frekvenc in kinestetične empatije skozi transformativno moč zvoka.

Ali lahko ples ponudi prostor za žalovanje? Prostor olajšanja, kjer lahko življenje in izguba ter gibanje in spomin sovpadajo in zagotavlja uteho v času nemira in razdejanja. Mårten Spångberg solo predstavo Powered by Emotion izvaja vsako leto od njene prve izvedbe pred 21 leti. Koreografija na Bachove Goldbergove variacije ostaja nespremenjena, medtem ko se plešoče telo stara - kopiči čas, spomine, gube in beleži fizično preobrazbo. Istočasno gre za izkušnjo polno upanja, ki deluje kot svetišče, ki kljub svoji krhkosti varuje našo zmožnost dihanja.

Prvi film umetnice Marte Popivoda, dokumentarni esej Jugoslavija: kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (2013), je bil premierno prikazan na 63. Berlinalu in je del stalne zbirke muzeja MoMA v New Yorku. Dokumentarec skozi osebno perspektivo vstopi v zgodovinsko gradivo nekdanje socialistične federacije ter obravnava njeno življenje z vpogledom v kolektivni telesni konstrukt. Ideologija kot kolektivna koroegrafija.

Črta ali linija v novi koreografiji Mateje Bučar deluje kot znak produktivne omejitve. Ne omejitve produktivnosti, nasprotno: omejitve, ki se izkaže za produktivno, in hkrati ta omejitev neposredno odpre tudi prostor za invencijo. Prinaša vse vrste očitnih, jasnih, domiselnih, čudnih ali bizarnih načinov ravnanja v navezanosti nanjo.

Vabimo vas na strokovno vodstvo po razstavi, ki je nastala v okviru regijske sodobnoplesne mreže Nomad Dance Academy in evropskega projekta (Non)Aligned Movements. Odprla se je 20. marca 2025 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova kot prvo obsežnejšo razstavo sodobnih koreografskih praks na območju nekdanje Jugoslavije.

Med umetniško hojo bo kuratorska skupina poskrbela za predloge uglaševanja s KO10 in da se KO10 uglasi z nami. Umetniška hoja je ključna kuratorska poteza za vstop v, pohajkovanje po in izstop iz KO10. Vabljeni, da pridete z bližnjimi in daljnimi objekti, osebami ter ne-človeškimi bitji. Nekateri od njih s(m)o že tam. Koreografski obrat je kuriran niz dogodkov, na katerem se osvetli izbrana perspektiva (tema, problem) plesnega dela, ki vključuje postopkovni, izobraževalni, umetniški in diskurzivni program ter zajame celoten spekter sodobne plesne proizvodnje.

Dokumentarni film Aleksandre Janeve Imfeld TALA / to-gether (2021) osvetljuje strukturo zasebne iniciative, plesne šole Tala, ki sta jo ustanovili plesalki, koreografinji in plesni pedagoginji Tamara Curić in Larisa Lipovac Navojec, ter njun sodobnoplesni festival 

Aristotel meni, da je sreča v naši sposobnosti, da kontempliramo. Tri lune gledajo v naš planet je plesna kontemplacija o sobivanju, o uglaševanju skupnosti in avtonomnosti znotraj skupnega. Plesalki Tina Benko in Ema Kriżič ter glasbenica Ida Hiršenfelder nas vkrcajo na svojo ladjo in nas popeljejo na popotovanje po krajini vidnega, slišnega in čutnega, kjer se izkušnja gledanja plesa prenese na vse gledalčevo telo.

Mapiranje je proces opazovanja mesta kot predstave. Opazovalec je vabljen, da vsakdanje gibe, zvoke, pogovore in predmete v mestu prevaja v fikcijo, mestne ulice SE spremenijo v scenografijo, vsakdanji gibi pa v koreografijo.

Četrti dogodek cikla Katastri začasnosti prostorov z naslovom Naša stvar bo obravnaval temo upravljanja infrastrukture za sodobne uprizoritvene umetnosti v Ljubljani in izhaja iz materialov, informacij in inspiracij, ki smo jih skozi cikel nabrali doslej. 

Pričujoča razstava je razultat večletnega dela partnerjev balkanske plesne mreže Nomad Dance Academy (NDA Slovenija, Ljubljana, NDA Hrvaška, Zagreb, Stanica, Beograd, Lokomotiva, Skopje) na področju arhivistike in zgodovinjenja sodobnega plesa v kulturnih prostorih nekdanjih jugoslovanskih republik. Razstava razvija teme (1) koreografiranja feminizma, spola in želja

Srebrno zlato je umetniška praksa, proces, projekt in prostor, v katerem pripadniki več generacij plešejo in koreografirajo skupaj, si izmenjujejo izkušnje in se sopoučujejo. Dobrodošli, da se nam pridružite.

Dejan Srhoj se je po več letih zopet vrnil k umetniški praksi Mapiranje mesta. V lanskem in letošnjem letu je mapiral tako v Sloveniji, Srbiji kot tudi na Švedskem, kjer bo v naslednjem obdobju v sodelovanju z Riskteatern mapiral po različnih delih Švedske in projekt med drugim predstavil tudi kot zaključek magistrskega študija na Uniarts -  SKH.

je izobraževalni format v katerem dva, trije ali več pedagogov so-poučuje isti plesni trening ali delavnico. Format razvijamo člani mreže Nomad Dance Academy in drugi povabljeni pedagogi. So-poučevalska ekipa Gisela, Gregor, Rok in Dejan se redno srečujemo in pripravljamo delavnice za letošnje in naslednje leto, kjer bodo osnovne teme Ples in Arhitektura, Plesno poreklo, Telo kot arhiv in druge.

V Muzeju sodobne umetnosti, je do vključno 23. februarja še vedno na ogled prva razstava sodobnih koreografskih praks na območju nekdanje Jugoslavije z naslovom Ples, odpor, (neiz)delovanje – vidiki plesa kot kulturnega, političnega in umetniškega dela v obdobju Jugoslavije in potem. 

V petek, 31. 1. ob 15.30, Dragana Alfirević in Jaka Bombač predstavljata prispevek z naslovom Kinetična empatija in umetniški proces kot predpogoj učenja na mednarodni transdisciplinarni konferenci Do we even know what is going on? Performance in Higher Education and Beyond: Rethinking Norms, ki poteka na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu. 

Ponosni smo, da z januarjem vstopamo v nov projekt z naslovom DanceMap: Innovation pathways and policies to promote European dance heritage at home and abroad (Plesni zemljevid: Inovacijske poti in politike za spodbujanje evropske plesne dediščine doma in v tujini).

29. december 2024 | 10h, trajanje 24 ur Center kulture Španski borci, Ljubljana Dogodek je namenjen skupnemu preživljanju časa ob naših raznolikih plesnih praksah: da ples delimo drug z drugim, se o njem pogovarjamo, pa tudi, da kaj ob tem pojemo, prav bohotno počivamo in se strumno poslovimo od 2024.